To leto sva na dopust s seboj vzela najinega najstarejšega vnučka. Pred poletjem je mali junak ravno dopolnil 4 leta in izredno se je veselil izleta na morje, kopanja in čofotanja po kristalni gladini ter raziskovanja morskih globin s potapljaško masko. A na naše presenečenje ni bila glavna atrakcija ribica v morju ali vožnja z ladjico , temveč so malemu radovednemu umu pozornost prevzele boje, ki so v vseh barvah mavrice poplesavale na gladini morja.
Prvo odkritje
Prve boje je baš mali junak spoznal in uvidel, ko smo se vkrcavali na ladjico, ki naj bi nas popeljala okoli otoka. Podolgovate in velike so visele na strani ladjice, v modrih in črnih barvah. Sprva je na ves glas zakričal, kako čudoviti baloni so to, preden smo ugotovili, da so na otip veliko bolj kompaktni, trdi in gumijasti. Razložili smo mu, da ima ladja boje na svoji strani, zato da se ne poškoduje ko se parkira zraven drugih ladji ali v pristan. Morje se namreč ves čas premika in s tem se za razliko od avtomobila, premika tudi ladjica, ki lahko zato zelo preprosto malce trči oziroma se obdrgne ob zid ali drugo ladjo, kar pa lahko na njej pusti praske, buške ali poškodbe. Da se to ne zgodi na stran ladje privežemo boje, ki jo ščitijo pred trki in odrgninami.
Kaj plava v morju
Nato smo skoraj vsak dan veliko časa preživeli na plaži gradeč velike peščene gradove, ki so bili obdani z globokimi jarki, v katere smo nalili vodo. Zraven tega smo se preizkusili v vožnji supa in v tauhanju oziroma raziskovanju morskega dna. In na en tak dopoldan je vnuček na obzorju opazil nekaj rumenega se svetlikajočega na vodi. Ves čas je bilo na istem mestu in se zibalo gor in dol. In spet so bile tukaj boje, tokrat v rumeni različici in z drugačnim namenom. To so bile samoplavajoče boje, na katerih je bil velik znak, ki je označeval da se tukaj zaključi plavalno območje in začne območje morskega prometa.