Sladkorna bolezen je bila v naši družini prisotna pri zelo veliko članih. Tako se spomnim, da je imel moj stari oče po mamini strani in pa stara mama po očetovi strani, sladkorno bolezen. Nato pa se je ta pojavila tudi pri očetu, ko je postal že malo starejši. Tako pa me je malo skrbelo, da se bo sladkorna bolezen pojavila tudi pri meni, saj je to bolezen, ki se lahko genetsko prenaša.
Zato pa sem vedno spremljal svoje zdravje, ter sem pazil na morebitne simptome, ki bi lahko spominjali na sladkorno bolezen. Ti simptomi pa so po navadi razna utrujenost, poslabšan vid, povečano uriniranje in pa povečan apetit in podobno. Na srečo pa se mi ti simptomi še niso pojavili, poleg tega pa sem sedaj že v sredini dvajsetih let, kar pa pomeni, da me sladkorna bolezen tipa 1, ki se pojavi v otroštvu, ne bo doletela. To pa še ne pomeni, da ni nujno, da jo bom dobil kasneje v življenju, saj se lahko sladkorna bolezen tipa 2 pojavi kadar koli.
Zato pa tudi redno hodim na testiranje krvi, da bi se tako še dodatno prepričal, da je vse v redu, ter se mi v krvi ne poznajo razlike v koncentraciji glukoze, katero telo ne mora porabljati, v kolikor ima sladkorno bolezen.
Za vsak slučaj, pa sem se tudi do neke mere odpovedal sladki hrani, kar pa je bila tako ali tako zdrava odločitev. Ker pa se redno ukvarjam s sladkorjem, pa mi sladkor ni nikoli predstavljal težav, ker sem se ga izogibal, saj sem želel kar se da izboljšati svojo športno formo. Še vedno pa se rad kakšen dan malo posladkam, saj mi tudi sladko kdaj paše.
Tako pa bom še v naprej redno dajal pozornost na razne simptome, ki bi lahko namigovali, da me je doletela sladkorna bolezen.…
