Včasih je prav hecno ko imaš takšno službo, da si lahko v njej zelo svoboden in si čas prilagajaš po svojih merilih. Šefu je važno le da je delo narejeno, ti pa veš da imaš dela za več kot osem ur na dan, zato te glede tega kako zapolniti teh osem ur pravzaprav sploh ne skrbi. Večji problem je disciplina, kdaj zjutraj vstajati, kdaj začeti in kdaj končati z delom. Tisti najbolj klasični delavnik je po navadi med osmo zjutraj pa vse do štirih popoldne. Za tiste ki so morda zjutraj bolj aktivni je morda boljše začeti že ob šestih zjutraj pa si ob treh lahko že fraj, kar je morda vseeno bolj prijazna ura za prit domov. V študentskih letih, ko sem rada še dolgo spala ob jutrih so ni popoldanski urniki bolj odgovarjali, kar mi pa danes nekako ne bi šlo skozi. Saj se je moj način in ritem življenja zelo spremenil. Zato rada rešim vse čimprej da sem lahko popoldne fraj.
Sem si pa skozi čas sestavila zelo zahtevno jutranjo rutino. No sama rutina zjutraj ni tako zahtevna, problem je ker traja kakšno uro, včasih tudi uro in pol. Zjutraj se namreč zrihtam, naredim jutranjo jogo in nato še odpeljem psa na sprehod. Tako morem v vsakem primeru vsaj eno uro in pol prej vstati iskreno povedano, pa še vedno nisem ravno jutranji tip, kljub temu, da sem za nekatere morda celo preveč aktivna. Načeloma vsajam že ob šesti uri zjutraj. Imam pa zares željo da bi začela že eno uro prej, vendar pa se mi zdi ob petih zjutraj prav zares prezgodaj. Konec koncev, ni takšen problem vstat, problem je zgodaj it spat, kar pa zares poredko rata.
…