Ko si mlad si sproščen, si upaš, ničesar se ne bojiš in če imaš takrat možnost in te to veseli, da opraviš izpit za motor in si kupiš motor, moraš imeti glavo na pravem mestu. Sama sem si motor v času študija vedno želela, zdelo se mi je, da so mi ravno zato bili všeč tudi fantje, ki so vozili motor. Nikoli nisem tako premišljevala, vendar sem videla, da enostavno rada pogledam za njimi.
Tako sem tudi spoznala mojega moža, ki je vozil motor, sama nisem imela motorja, tudi izpit za motor nisem šla nikoli delat, moj mož pa je tako vozil športni motor. Kot mlada sva se ogromno prevozila z motorji in obiskala marsikatere kraje. Jaz sem vedno neizmerno uživala, še bolj pa bi uživala, če bi sama lahko vozila motor. To me je vedno bolj obremenjevalo, dokler se nisem odločila, da bom naredila izpit za motor. Moj mož me je pri tem podpiral in kmalu sem imela izpit za motor v rokah.
No, pa je prišlo drugo obdobje in to nosečnost, pa ravno takrat, ko sem si jaz nameravala kupiti motor zase, da se bova z možem vozila vsak zase. Vedela sva oba, da to nima smisla, nekaj časa sem si še očitala, zakaj sem sploh opravila izpit za motor, zdelo se mi je kot da sem vrgla denar stran, ker sem vedela, da se sedaj sigurno dve leti ne bom vozila.
Tako je prišel dojenček in moj izpit za motor je bil pospravljen v predalček, leta so minila in povem vam, da sedaj ne vozim motorja, zakaj ne, vzrok je moj mali sinček. Enostavno, ko prebiram časopis in gledam poročila me mine, žal mi je, da sem naredila izpit za motor, ker čutim, da se ne bom vozila, kajti nevarnosti so prevelike. Tako se sedaj vozi moj mož, jaz pa sem se tej lepoti in užitku zaradi varnosti raje odrekla.