Med sprehodom ob obali sem opazila, da se gradi nova hiša na obali, kjer ni bilo prej nobene druge. Najprej sem pomislila, da se gradi nov apartma, ampak ko sem bolje pogledala, je bilo videti, da gre to za zasebno posest. Prav zavidala sem lastnikom, ki imajo to možnost, da lahko zgradijo takšno hišo, kjer ni nobenega blizu.
Priznam, da bi tudi jaz imela takšno idilo. Če sem prav videla, se mi zdi, da gradijo tudi zelo velik bazen. Oznake za ograjo pa tudi kažejo, da imajo zelo veliko zemljišče. Ko sem nadaljevala pot, sem se čisto zasanjala o tem, kako bi bilo, ko bo ta hiša na obali, do konca zgrajena in imel še zelo visoko ograjo. In seveda, da bi bila ta hiša na obali čisto moja.
Ko sem nadaljevala pot, se je počasi začel sončni vzhod. Prav lepo je bilo. Kakor vedno seveda. Velikokrat vstanem tako zgodaj, da grem sem na sprehod pred sončnim vzhodom. Gledati sonce, ko vstaja v tej čudoviti naravi je prav božansko. Še bolje bi pa bilo, če bi lahko to opazovala na čudovitem vrtu ob bazenu. Prav nikakor mi ni šla iz glave ideja, da bi lahko imela to možnost. Živeti v hiši, ki že bolje spominja na vilo. Kako človek pride do te možnosti, da si lahko brezskrbno, zgradi kaj takega? Sedaj je na vrsti hiša na obali, in zgradil si jo bom, ker si jo lahko. Morda bom pa enkrat ugotovila to in bom lahko kmalu tudi jaz lahko rekla kaj takega. Vse se lahko kadarkoli spremeni tudi v to smer.
Kdor brezpogojno verjame, da se lahko kaj takega zgodi, se tudi zgodi. To sem že velikokrat slišala in prebrala. Možno, pa da še vedno ne verjamem sama zase, da se lahko tudi meni zgodi hiša na obali, ker je še nimam.
…