Vaša osebnostna rast ima lahko več poti

Včasih nam nekdo reče, da je šel v knjigarno po knjigo osebnostna rast, ker je želel naprej. To je tista zavedna rast, ko se odločimo delati na sebi. Obstaja pa tudi tista nezavedna, ki je mogoče še močnejša, ta pa je na podlagi svojih izkušenj v življenju. Ko se nam zgodijo nekateri dogodki in potem brez knjige rešimo situacijo, pridemo do spoznanj.

Sama sem vedno živela tako, kot sem si želela. Ja, so bile preizkušnje, preko katerih sem šla, ker nisem zaupala sama sebi in še danes vem, da ko sem spoznala fanta, se je moja osebnostna rast začela, ogromno mi je pomagal, pa čeprav se tega niti ne zaveda, ampak jaz sem ga očitno še kako potrebovala. Ob njemu sem se začela počutiti bolj vredna, postajala sem bolj samozavestna. Ko sem jaz prvič resnično začutila, da z menoj ni nič narobe, da sem lepa, pametna, sem ob teh občutkih občutila jezo, žalost in veselje. Jezo predvsem zato, ker si nisem znala razložiti, kako sem toliko let živela v senci nekoga, veselje pa zato, ker sem čutila, da se je začela moja osebnostna rast, postala sem jaz s svojimi željami in potrebami. 

Prav spominjam se, ko sem sedela s kavo v roki, v čisti tišini in se vprašala, kaj si želim, kako naj bi moje življenje teklo naprej? Takrat sem prvič vzela list papirja in pisala o sebi. Veste ni preprosto, še posebej, če nimate ravno dovolj samozavesti. Pisala sem skromno, potem pa sem napisala svoje želje in moje srce se je prebudilo, moja osebnostna rast se je prebudila. Kar naenkrat sem se zavedala, da je moja pot še čista neznanka, a šla bom po njej samozavestna in naredila to, kajti to je moja pot in ne smem pozabiti nanjo, drugače ne bom srečna, vedela sem, da se bom iz izkušenj marsikaj naučila in tudi moja osebnostna rast bo rasla.

Nikoli ne bom pozabila lastni vodovod mojih starih staršev

Že samo misel nanje mi pogreje srce, kajti to so bili prelepi časi, takrat sem bila še majhna in se nisem zavedala, kako minljivi smo, a moja dva stara starša spadata med ljudi, ki so nekaj več, za katere bi dala vse. Moj stari ata mi je pokazal njihov lastni vodovod, ki so ga imeli. No, takrat nisem jemala, da je to nekaj posebnega, potem z leti pa vedno bolj.

Spominjam se dneva, ko je rekel, da mora iti pogledat vodovod, če je vse v redu in da naj grem z njim. Kakorkoli je on šel, sem šla jaz z njim. Moje počitnice so bile vedno pri njima, resnično sta mi dala tisto ljubezen, ki jo otrok potrebuje, nikjer drugje je nisem toliko dobila, kot pri njima. No, pa sva šla gledat vodovod, hodila sva kar nekaj časa, da sva prišla do tja. Stari ata je vse pregledal, jaz kot otrok, pa sem samo videla, kako voda prihaja dol iz hribov, takrat se nisem zavedala, kakšno srečo imajo ti ljudje, da imajo svoj vodovod, sem bila premajhna.

Ko pa sem zrasla in pila vodo iz pipe tudi drugje, sem kmalu opazila spremembo, okusila sem, kako dobra je njihova voda iz pipe. Takrat sem šele spoznala, kaj pomeni njihov vodovod, to je bila res dobra voda. Moja dva stara starša sta dala v življenju marsikaj skozi, a znala sta tudi uživati, spila sta malo te vode, raje sta si privoščila kozarček vina, moja mama je vedno rekla, da voda še za v čevelj ni dobra. Jaz pa vem, da je njihov vodovod vreden ogromno, ker je njihova voda res dobra. Vedno, ko sem prišla k njima, sem se napila te vode, onadva pa sta se mi smejala. Še danes ta vodovod obstaja in še kar nekaj časa bo, le da drugi skrbijo zanj.

Senčila in pijača v kavarni

Ste že kdaj sedeli na terasi kavarne in pili kavo, da vam je sijalo sonce v obraz? Verjetno vam ni bilo preveč prijetno in bi raje videli, da bi bili v senci, prav zato pa so senčila še kako pomembna v lokalih in restavracijah. Veliko ljudi gleda na to, če želi popiti dobro kavo, da sede na teraso, kajti čisto drugače je sedeti zunaj v naravi, kot pa v kavarni sami. Vendar tukaj igrajo glavno vlogo senčila in gostinci bi se morali še kako zavedati tega. 

Ko tako gledam restavracije, vidim, da so senčila na njihovih terasah, nekateri imajo reklamna, nekateri pa v stilu z restavracijo. Nazadnje, sem se sprehajala po mestu ob morju in jaz sem bila tista, ki je iskala majhen prisrčen lokal, v katerem bi lahko nekaj malega pojedla in spila dobro kavo. Tako sem našla en lokal, kateri pa je imel zaprta senčila in nisem vedela, ali jih lahko odprem ali ne. Ko sem vprašala natakarico, če mi lahko odpre senčilo, ker bom nekaj pojedla, me je čudno gledala. Nisem razumel, kaj hoče povedati, potem pa je rekla, da za njo je to pretežko, tako da bo probala dobiti nekoga, ki bi ti naredil. Dobila sem že postreženo hrano in senčila mi še kar ni nihče odprl. Tako sem se razjezila in probala marelo odpreti sama. Sprva je res delovalo težko, potem pa je šlo. 

Ko je natakarica prišla k mizi je videla, da sem si sama odprla marelo, ji je bilo kar malo nerodno. Jaz pa sem ji povedala, da brez senčila res nisem mogla jesti, ker je na soncu preveč vroče, zato sem sama probala odpreti marelo. Na kar je prišel še en gost in isto ga je nerviralo sonce, le da on ni imel nobenih pomislekov, ko je videl senčila, se je vstal in si odpel eno marelo še predenj je prišla natakarica.

Casino Slovenija in srečanje mojega najboljšega prijatelja iz študijskih let

Bil je turoben vikend, že celo soboto sem preležal na kavču in tako nisem hotel preživeti še nedelje. Videl sem reklamo za Casino Slovenija in pomislil sem, da bi lahko šel prav tja. Nisem bil ravno razpoložen za družbo, tako nisem hotel poklicati nikogar, imel sem prav željo, da grem sam. 

Odpravil sem se že zgodaj zvečer, ker nisem hotel ostajati pozno v noč, imel sem namen ostati kakšne tri ure in potem iti domov. No, večer pa se je obrnil takoj, ko sem v Casino Slovenija srečal mojega najboljšega prijatelja iz študijskih let. Eden niti drugi ni mogel verjeti, da sva se res po tako dolgem času srečala prav tukaj. Oba sva imela podobno zgodbo, hotela sva malo razvedritve in nisva bila razpoložena za prijatelje. Tako sva šla na eno pijačo in ta pijača se je pošteno zavlekla. Klepetala sva na veliko in ura je tekla. Prav nič nama ni bilo mar za igralne avtomate, ker sva uživala v pogovoru. Videla sva, da Casino Slovenija sploh ni slab prostor za druženje in pogovor. Glasba je ravno prav naglas, da ustvari lep ambient in ravno dovolj po tiho, da sva se lahko ves čas lepo pogovarjala. 

Toliko sva si imela za povedati, da se enostavno nisva ustavila. Na koncu sva spila pet pijač, čas pa je tekel. Jaz na koncu nisem nič igral, prijatelj, ki pa je prišel prej, pa je igral že prej. Dogovorila sva se, da se še kdaj vidiva in oba sva vedela, da bova še prišla v Casino Slovenija, ker je obema bilo lepo. Seveda nisva bila zastonj najboljša prijatelja, vedno sva se lepo razumela, po končanem študiju pa je vsak šel živet na svoj konec Slovenije in tako sva izgubila stike. Sedaj naju je Casino Slovenija spet združil in upam, da bova spet dobra prijatelja.

Prijavila bi se na tečaj za voditelja čolna, pa ne vem katerega izbrati

Sama sem človek, da ko je zima čakam da mine, nimam nobenega veselja do zimskih radosti in aktivnosti, poleti pa je moje obdobje, takrat jaz zaživim in uživam bolj kot kadarkoli. Letos sem si zadala nove izzive, rekla sem si, da si želim narediti tečaj za voditelja čolna, da bi ga enostavno opravila. Kaj bom potem, ko bom tečaj za voditelja čolna opravila pa še ne vem. 

Ta želja je prišla čisto spontano, ko sem ležala na plaži, brala knjigo in opazovala ljudi, ki so uživali v svojih čolnih. Čutila sem to sproščenost, igrivost, zasebnost in vse to mi je bilo še kako všeč. Do sedaj se nisem veliko vozila z čolnom, ker nikoli nisem imela možnosti. Sedaj pa sem čutila, da želim iti na tečaj za voditelja čolna in prepričana sem, da ga bom opravila. 

Ker res nisem vedela, kje in kdaj to poteka, kdo to opravlja, sem šla gledat na telefon preko spleta, da bi našla, kam bi se lahko prijavila. Kar malo sem bila zmedena, ker je tega bilo kar nekaj in tako nisem vedela, kateri tečaj za voditelja čolna bi bil najboljši. Ker sem ležala na plaži, sem imela dovolj časa, da sem prebirala komentarje in iskala kam naj se prijavim. 

Na koncu sem se prijavila na tečaj za voditelja čolna, kateri naj bi se začel prvi. Kajti dobro se poznam in če je to sedaj moja želja, je najboljše, da grem tečaj za voditelja čolna delat čimprej, da me ne bi kasneje minilo, sploh če bo minilo poletje, ko jaz stagniram, takrat nimam več toliko veselja in želje po ustvarjanju in znanju. Našla sem en tečaj za voditelja čolna, ki se je pričel že naslednji teden, se prijavila in ga tudi opravila. Nase sem ponosna, kot že dolgo nisem bila. 

Gospodinjstvo, samooskrba in sončna elektrarna

Z ženo sva se odločila za prenovo stare istrske hiške, ki nam je bila všeč na prvi pogled, tako sva naredila popoln načrt za prenovo, vedela sva da potrebujeva toplotno črpalko in da se bo tako porabilo kar nekaj električne energije, zato je bila edina rešitev sončna elektrarna, ki bi nama zelo znižala stroške.

Niso pa tukaj samo nizki stroški, prav tako ti sončna elektrarna prinese neodvisnost, ima življenjsko dobo 30 let, je kar nekaj pozitivnih dejstev in če imaš denar in pogoje, potem je sončna elektrarna za pridobivanje električne energije idealna rešitev.

Preko neta sva pogledala ponudnike in se odločila, tako je podjetje, ki se s tem ukvarja napovedalo obisk, da preverijo, če je na tej hiški sončna elektrarna primerna, preverili so:

  • Orientacijo strehe,
  • letno porabo električne energije.

Po ogledu je odločitev padla, da je pri nama izvedljiva sončna elektrarna, ki nama bo bistveno znižala stroške. To staro istrsko hiško sva lahko res prenavljala, tako kot se je nama zdelo, da je prav, imela sva denar in lahko sva si to končno privoščila. Tako je nastala prelepa pravljična hiška, ki je bila energijsko neodvisna. Res sva ponosna na ta najin projekt, kajti oba čutiva, da je to posebna hiška, ki nama daje občutek doma. Je, pa res, da človek pri takšnih velikih projektih potrebuje denar in sončna elektrarna je bil velik projekt, vendar še kako vreden.

Danes je samooskrba še kako pomembna, svet se razvija naprej, ljudje bežijo iz velikih mest, betona, tako imeti hiško na kateri je sončna elektrarna, ki ti prinese neodvisnost luksuz. Midva to veva in zato sva šla v to investicijo. Sedaj uživava penzijo, celotni stroški so se nama znižali za več kot polovico, saj nama toliko prihrani prav sončna elektrarna, ki nama daje potrebno elektriko za celotno hišo. Stroške sva si znižala na minimum. 

Prikolice vam pridejo prav tudi za ribarjenje

Obožujem ribarjenje, sprva sem to počel kar tako brez kakršne koli dobre opreme, potem pa me je ribarjenje, vedno bolj potegnilo noter in videl sem, da če hočem vso to opremo prevažati, da so zato najboljše kar prikolice, ker je ribiška oprema posebej in ni v avtu, da bi avto dobil vonj, pa še več nas je lahko šlo na ribarjenje, če je bilo vse potrebno v prikolici. 

Tako sem šel gledat rabljene prikolice in si eno kupil. Tako imam sedaj res mir, da je avto vedno prazen in čist. Kajti včasih se mi res ne da takoj vse pospraviti, ko pridem domov in bi se rad prej malo spočil, pa se nisem mogel, ker sem moral prvo izprazniti in pospraviti avto, drugače je bil ogenj v strehi. Saj sem razumel, kajti če je bila ribiška oprema več časa v avtu je avto dobil vonj, to pa ni bilo fajn, še posebej ne, če je moja žena zjutraj z njim šla v službo. 

Tako sem prišel do prikolice in kreganj ni bilo več, lahko sem prišel iz ribarjenja in prikolico pustil ob strani, pa nihče ni nič rekel, pospravil pa je nisem tako dolgo, dokler se nisem spočil. Žena niti vedela ni ali sem iz prikolice dal stvari ali ne. Tudi žene ribarjenje ni prav nič zanimalo, ni imela rada tega hobija, ribe so se ji smilile in tako sem ta hobi imel sam z prijatelji.

Sedaj do prikolice težko pridem, ker si jo prijatelji tudi izposojujejo, tako da si jo moram prav rezervirati in moram prav vedeti v naprej kdaj jo bom potreboval, da jo potem imam doma. Sedaj so te prikolice res praktične in enostavne za vozit, le malo prakse potrebuješ, z njimi pa rešiš veliko, tako ohraniš prostor v avtu in tudi čistočo. Meni so prikolice super zadeva, pri nas pride za vse prav. 

 …

Izbira je vaša, vrtec ali varuške

Postati starš je nekaj najlepšega a hkrati najzahtevnejšega, sama sem bila kar v skrbeh, kako bom vse skupaj speljala, ker sem imela lastno podjetje, mož pa je bil veliko odsoten. Prvo sem misila, da ne bom potrebovala varuške, da bom lahko sama skrbela za otroka, potem pa se je to izkazalo za zelo napačno. 

Ne bom rekla, da ne bi zmogla, a sem vedela da na dolgi rok to ne bo šlo. Ko sem začela premišljevati, kam bom otroka, ko bo star eno leto dala, so mi bile varuške prava rešitev, nisem želela dati otroka starega eno leto že v vrtec. Potem pa sem začela malo razmišljati, ker sem veliko sama z otrokom in ker bi po pol leta že rada začela malo delati in s tem, da bi itak iskala varuške, ko bi dopolnil 1 leto, bi bilo dobro ,da jaz že sedaj dam oglas in iščem varuške. Tako če bi dobila dobro varuško, bi lahko imela že urejeno varstvo prej. Tako bi lahko v miru šla malo v podjetje in tudi doma bi lahko delala v miru.

Dala sem oglas in povedala čim večin ljudem, da iščem varuško za občasno varstvo, kasneje pa za dlje časa vsak dan. Moram priznati, da so varuške kar klicale in en dan sem si rezervirala za razgovore. Naj boj bi bila takrat vesela, če bi katero poznala, kajti tako lažje zaupaš. Tako so varuške hodile na razgovor čez celi dan in na koncu sem izbrala eno punco, ki mi je res bila simpatična. 

Tako dobro sem se počutila, ker sem varuške izbirala že sedaj, tako sem vedela, da bo ta nova varuška pol leta čuvala mojega otroka skoraj vedno v prisotnosti mene, tako se bo otrok navadil na njo, ne bo doživel nobene velike spremembe, ker bom jaz kljub temu, da ga bo čuvala ona, neprestano nekje okoli. Izteklo se je fenomenalno, te varuške ne dam, ker je super, pri meni bo ostala vse dokler otrok ne dopolni 5 let.

Moji starši so si želeli pogledati biatlon Pokljuka v živo

Že nekaj let vidim, da moji starši uživajo, ko gledajo biatlon Pokljuka in tako sem se odločil, da bo to letos moje rojstno dnevno darilo. Hotel sem, da to doživita v živo. Seveda vsi vemo, da je tisti dan, ko je biatlon Pokljuka ogromno ljudi in imel sem srečo, ker starši praznujejo pozimi, da sem rezerviral hotel tako daleč v naprej. Kajti potem sigurno ni več prostih mest, da pa bi onadva imela samo en dan, pa bi za njiju bilo prenaporno, želel sem da preživita celi vikend v tem vzdušju in da se imata kam odmaknit, ko sta utrujena. Tak osem vse lepo uredil.

Tudi jaz bi si šel pogledat biatlon Pokljuka, pa verjetno tudi res bom, ker bom takrat starše peljal, saj onadva ne vozita več, da pa jih puščam same z avtobusi pa se mi zdelo fer, ne vem niti kako bi se znašla. Tako sem že prej pričakoval, da bo organiziran točen promet in da ne bosta zmedena, bom prevoz prevzel nase, če pa to prevzamem nase, pa je tudi vseeno če si tisti dan vzamem več časa in si tudi sam pogledam biatlon Pokljuka v živo. 

Moji starši so zelo skromni, vedno mi govorijo, da nikar naj ne zapravljam za njiju, da vse imata, raje naj si sam kaj privoščim, tako vem, da jih bo to darilo kar presenetilo in da se bosta predvsem upirala. Po drugi strani pa obožujeta biatlon Pokljuka, tako da vseeno jima bo lepo. Takšna kot sta, bosta želela poravnati sama stroške a jima ne bom dovolil. To je moje darilo njima in komaj čakam, da to doživita v miru in imata lep spomin, kajti biatlon Pokljuka je prekrasen dogodek, ki bi si ga vsak rad enkrat pogledal, če je le kaj športnega duha v njemu.

Hotel Bovec in oddih po bolniški

Zdravja po navadi ne cenimo, ko ga imamo, a če nekaj zaškripa, potem še kako vemo kaj imamo če smo zdravi. Sam sem bil bolan kar tri mesece, veliko presedel in preležal po bolnišnicah, hotel Bovec pa je bil že takrat v mojih mislih, da ko bom končal zdravljenje, se bom odpeljal v hotel Bovec, kjer bom preživel en teden samo zase.

Prišel je ta čas, ko sem se pozdravil, nisem dolgo čakal, vzel sem si dopust takoj po bolniški, pa če v firmi razumejo ali ne, jaz nisem bil pripravljen iti takoj delat, potreboval sem, da sem si napolnil baterije, tako sem se odločil, da spakiram in grem v hotel Bovec in še danes vem kako dobra je bila ta odločitev in predvsem pomembna. 

Tako sem šel v hotel Bovec brez pričakovanja, samo v mislih sem imel, da potrebujem mir, naravo, tišino, da sem sam z seboj in ti kraji so prav nalašč za to. Prva dva dni, ko sem prišel v ta hotel Bovec, sem samo posedal in spal, tretji dan pa sem začel hoditi na okoli. Poslušal sem sovje telo in nisem hotel nič početi na silo in moje telo je hotelo prva dva dni počivati in tako sem tudi naredil. Za počitek pa je hotel Bovec super, kasneje pa sem začel z ogledi lepote narave, ki jo ponuja Bovec. Nikoli si nisem vzel toliko časa za Bovec, vedno sem prišel le za en dan in ugotovil sem, da je to čisto premalo. 

Toliko lepot, ki skriva ta kraj, svež zrak, prekrasno čista voda, hribi, poti, mostovi, vse je bilo prekrasno, zvečer pa je hotel Bovec poskrbel še za mojo sprostitev telesa na drug način. Prehrana, ki jo je imel hotel Bovec je bila dobra, ekološka, domača, prav čutil sem energijo od dobre hrane in pijače, definitivno je to bila moja pravilna odločitev, da sem se dokončno pozdravil. 

 …