Sama sem prepričana, da je anatomski vzglavnik za otroke boljši od navadnega

Tako kot vidim pri sebi, bi lahko isto rekla, za mojega otroka, da je anatomski vzglavnik boljši, ker se prilagaja telesu. Ne prenesem, če moja hrbtenica ni ravna, tudi ko spim na boku, ravno zato jaz ne morem več spati brez anatomsko oblikovanega vzglavnika in zato sem se tudi odločila, da bomo moji otroci imeli ravno tako takšen vzglavnik.

Ko je prišla na obisk moja sestra, pa mi je začela pametovati, da to tako ne gre. Da ne morejo otroci imeti takšnega vzglavnika, naj ji dam navadnega. Kako to misliš, sem jo vprašala.

Ali misliš, da jim ta vzglavnik škodi in zakaj?

Ni imela nobenega pravega odgovora na to vprašanje, zato sem ji jaz kar hitro povedala, zakaj pa jaz mislim, da je anatomski vzglavnik čisto primeren za moje otroke;

  • Prilagodi se telesu,
  • Zaradi udobja imaš prijeten občutek,
  • Spominska pena je dobra za alergike.

No, kaj bi še rada povedala, sem ji rekla. Če ne veš točno, zakaj niso ti anatomsko oblikovani vzglavniki primerni za otroke, potem niti ne govori. Seveda sem jo užalila, ona pa je užalila mene. Nisem takšna, da bi bila tiho, če sem prepričana v svoj prav, zakaj le bi bila. Moja sestra je, in če ne prenese drugih mnenj, potem ima problem ona in ne jaz. 

Kasneje sem jo vprašala, ali ima ona doma anatomski vzglavnik ali navadni? Povedala mi je, da ima navadnega in da ji odgovarja. Prijazno sem ji ponudila možnost, da preveri, ali ji moj anatomski vzglavnik odgovarja. Seveda je zavrnila, ker je preponosna, da bi jaz imela kadarkoli, kaj prav. 

Ko je minilo pol leta in sem čisto po naključju šla po otroke v njeno spalnico, ker so se tam igrali, sem videla anatomski vzglavnik, torej si ga je le kupila in kakor vidim, ji je boljši kot navadni. Oh, ta ponos!

Pred gradnjo hiše bo lcc analiza že izvedena!

Čeprav se mož z mojo teorijo najbrž ne bo strinjal, sem se vseeno odločila, da pripravim lcc analizo za gradnjo najine sanjske hiše. Preprosto ga ne morem razumeti, zakaj tako močno nasprotuje analizi. Se mogoče boji, da bova po opravljeni analizi opustila misel o gradnji sanjske hiše? Mož lcc analizi nasprotuje že od prvega dne, ko je beseda lcc ušla iz mojih ust. Že takrat mi ni pustil dokončati stavek, ki se je navezoval na analizo. Joj, ti moški, vedno mora biti vse tako, kot so si zamislili. A žal tokrat ne bo tako. Spopad trme se lahko začne, jaz sem na boj pripravljena.

Šalo na stran. Analiza lcc mi bo pokazala pričakovane vseživljenjske stroške, s katerimi se bova srečala pri gradnji hiše. Naj vam povem, da je hiša, ki sva si jo že pred leti zamislila skupaj z možem, resnično sanjska. Sanjska ne samo v najinih očeh, ampak so nad idejo navdušeni tudi priznani arhitekti ter številni gradbeni izvajalci. Zavedava se, da gre za resnično velik projekt, kjer se med seboj prepletajo številni dejavniki. Prav zaradi tega sem se odločila, da se pred začetkom gradnje najprej lotim lcc analize. Mogoče je prednost tudi to, ker sem se z opravljanjem takšnih analiz v svojem življenju že srečala.

Glede na to, da sem omenila, da mi takšna analiza ni tuja, vam lahko zaupam še podatek, da se lcc analiza pri nas ne opravlja velikokrat. Teh analiz ne izvajajo pogosto niti v drugih evropskih državah. Razloga, zakaj je tako, na žalost ne vem. Analize lcc se poslužujejo le, ko gre za večja javna naročanja ali kaj podobnega. Takrat je analiza nujna že z vidika, ker gre za interes javnosti. Če gre za interes javnosti, so takšne lcc analize vzete pod drobnogled strokovnjakov na področju razvoja in podobno.…

Na kmečkem turizmu mi je bila lepa strešna kritina

Vsak vikend se odločimo, da nekam gremo. No, priznam, da sem jaz tista,ki težim, drugače bi otroci najraje bili doma pred igricami, moj mož pa pred televizijo. Tokrat smo šli na stolp in parkirali smo pred kmečkim turizmom, kjer pa je bila meni všeč strešna kritina. Najprej smo šli na stolp in potem smo se odločili, da gremo nekaj nalega pojest v kmečki turizem. Res so imeli prelepo urejeno, tako znotraj kot tudi zunaj. Še posebej lepa mi je bila okolic, ker je bila kamnita. Še vedno pa mi je v oko padla strešna kritina, takšne še nisem videla in prav zanimalo me je katera, strešna kritina je to.

Sama si nisem upala vprašati, da ne bi izpadlo, da sprašujem nekaj osebnega, mož pa s tem nima nobenih težav, hitro se zaklepeta. Tako je videl gospodarja in začela sta se pogovarjati, kako dolgo so oni potrebovali in koliko so zapravili, da so lahko odprli kmečki turizem. Povedal mu je celotno zgodbo, ki pa je bila zelo zanimiva. To so res pridni ljudje in delajo cele dneve. No, pa je prišel tudi trenutek, ko je mož vprašal, kakšna strešna kritina je na strehi. Gospodar se je pohvalil, da so jo zamenjali pred kratkim in da jo marsikdo pohvali. Mož pa je povedal, da gradiva hišo in je meni tako všeč, da bi rada vedela, katera je. Tako bi si jo rada pogledala v trgovini in vprašala, koliko stane, takšna strešna kritina, ki po moje ni poceni.

Možakar ga je presenetil, povedal mu je, da ga je ta strešna kritina prišla res ogromno in da če bi še enkrat moral prekriti streho, tako drage ne bi več izbral. Tudi mene je minilo, ker pri gradnji hiše le gledaš, da zapraviš čim manj. Tako so šle želje, po tej strešni kritini, ker je predraga za najin žep.…

Vaša osebnostna rast ima lahko več poti

Včasih nam nekdo reče, da je šel v knjigarno po knjigo osebnostna rast, ker je želel naprej. To je tista zavedna rast, ko se odločimo delati na sebi. Obstaja pa tudi tista nezavedna, ki je mogoče še močnejša, ta pa je na podlagi svojih izkušenj v življenju. Ko se nam zgodijo nekateri dogodki in potem brez knjige rešimo situacijo, pridemo do spoznanj.

Sama sem vedno živela tako, kot sem si želela. Ja, so bile preizkušnje, preko katerih sem šla, ker nisem zaupala sama sebi in še danes vem, da ko sem spoznala fanta, se je moja osebnostna rast začela, ogromno mi je pomagal, pa čeprav se tega niti ne zaveda, ampak jaz sem ga očitno še kako potrebovala. Ob njemu sem se začela počutiti bolj vredna, postajala sem bolj samozavestna. Ko sem jaz prvič resnično začutila, da z menoj ni nič narobe, da sem lepa, pametna, sem ob teh občutkih občutila jezo, žalost in veselje. Jezo predvsem zato, ker si nisem znala razložiti, kako sem toliko let živela v senci nekoga, veselje pa zato, ker sem čutila, da se je začela moja osebnostna rast, postala sem jaz s svojimi željami in potrebami. 

Prav spominjam se, ko sem sedela s kavo v roki, v čisti tišini in se vprašala, kaj si želim, kako naj bi moje življenje teklo naprej? Takrat sem prvič vzela list papirja in pisala o sebi. Veste ni preprosto, še posebej, če nimate ravno dovolj samozavesti. Pisala sem skromno, potem pa sem napisala svoje želje in moje srce se je prebudilo, moja osebnostna rast se je prebudila. Kar naenkrat sem se zavedala, da je moja pot še čista neznanka, a šla bom po njej samozavestna in naredila to, kajti to je moja pot in ne smem pozabiti nanjo, drugače ne bom srečna, vedela sem, da se bom iz izkušenj marsikaj naučila in tudi moja osebnostna rast bo rasla.

Nikoli ne bom pozabila lastni vodovod mojih starih staršev

Že samo misel nanje mi pogreje srce, kajti to so bili prelepi časi, takrat sem bila še majhna in se nisem zavedala, kako minljivi smo, a moja dva stara starša spadata med ljudi, ki so nekaj več, za katere bi dala vse. Moj stari ata mi je pokazal njihov lastni vodovod, ki so ga imeli. No, takrat nisem jemala, da je to nekaj posebnega, potem z leti pa vedno bolj.

Spominjam se dneva, ko je rekel, da mora iti pogledat vodovod, če je vse v redu in da naj grem z njim. Kakorkoli je on šel, sem šla jaz z njim. Moje počitnice so bile vedno pri njima, resnično sta mi dala tisto ljubezen, ki jo otrok potrebuje, nikjer drugje je nisem toliko dobila, kot pri njima. No, pa sva šla gledat vodovod, hodila sva kar nekaj časa, da sva prišla do tja. Stari ata je vse pregledal, jaz kot otrok, pa sem samo videla, kako voda prihaja dol iz hribov, takrat se nisem zavedala, kakšno srečo imajo ti ljudje, da imajo svoj vodovod, sem bila premajhna.

Ko pa sem zrasla in pila vodo iz pipe tudi drugje, sem kmalu opazila spremembo, okusila sem, kako dobra je njihova voda iz pipe. Takrat sem šele spoznala, kaj pomeni njihov vodovod, to je bila res dobra voda. Moja dva stara starša sta dala v življenju marsikaj skozi, a znala sta tudi uživati, spila sta malo te vode, raje sta si privoščila kozarček vina, moja mama je vedno rekla, da voda še za v čevelj ni dobra. Jaz pa vem, da je njihov vodovod vreden ogromno, ker je njihova voda res dobra. Vedno, ko sem prišla k njima, sem se napila te vode, onadva pa sta se mi smejala. Še danes ta vodovod obstaja in še kar nekaj časa bo, le da drugi skrbijo zanj.

Senčila in pijača v kavarni

Ste že kdaj sedeli na terasi kavarne in pili kavo, da vam je sijalo sonce v obraz? Verjetno vam ni bilo preveč prijetno in bi raje videli, da bi bili v senci, prav zato pa so senčila še kako pomembna v lokalih in restavracijah. Veliko ljudi gleda na to, če želi popiti dobro kavo, da sede na teraso, kajti čisto drugače je sedeti zunaj v naravi, kot pa v kavarni sami. Vendar tukaj igrajo glavno vlogo senčila in gostinci bi se morali še kako zavedati tega. 

Ko tako gledam restavracije, vidim, da so senčila na njihovih terasah, nekateri imajo reklamna, nekateri pa v stilu z restavracijo. Nazadnje, sem se sprehajala po mestu ob morju in jaz sem bila tista, ki je iskala majhen prisrčen lokal, v katerem bi lahko nekaj malega pojedla in spila dobro kavo. Tako sem našla en lokal, kateri pa je imel zaprta senčila in nisem vedela, ali jih lahko odprem ali ne. Ko sem vprašala natakarico, če mi lahko odpre senčilo, ker bom nekaj pojedla, me je čudno gledala. Nisem razumel, kaj hoče povedati, potem pa je rekla, da za njo je to pretežko, tako da bo probala dobiti nekoga, ki bi ti naredil. Dobila sem že postreženo hrano in senčila mi še kar ni nihče odprl. Tako sem se razjezila in probala marelo odpreti sama. Sprva je res delovalo težko, potem pa je šlo. 

Ko je natakarica prišla k mizi je videla, da sem si sama odprla marelo, ji je bilo kar malo nerodno. Jaz pa sem ji povedala, da brez senčila res nisem mogla jesti, ker je na soncu preveč vroče, zato sem sama probala odpreti marelo. Na kar je prišel še en gost in isto ga je nerviralo sonce, le da on ni imel nobenih pomislekov, ko je videl senčila, se je vstal in si odpel eno marelo še predenj je prišla natakarica.

Casino Slovenija in srečanje mojega najboljšega prijatelja iz študijskih let

Bil je turoben vikend, že celo soboto sem preležal na kavču in tako nisem hotel preživeti še nedelje. Videl sem reklamo za Casino Slovenija in pomislil sem, da bi lahko šel prav tja. Nisem bil ravno razpoložen za družbo, tako nisem hotel poklicati nikogar, imel sem prav željo, da grem sam. 

Odpravil sem se že zgodaj zvečer, ker nisem hotel ostajati pozno v noč, imel sem namen ostati kakšne tri ure in potem iti domov. No, večer pa se je obrnil takoj, ko sem v Casino Slovenija srečal mojega najboljšega prijatelja iz študijskih let. Eden niti drugi ni mogel verjeti, da sva se res po tako dolgem času srečala prav tukaj. Oba sva imela podobno zgodbo, hotela sva malo razvedritve in nisva bila razpoložena za prijatelje. Tako sva šla na eno pijačo in ta pijača se je pošteno zavlekla. Klepetala sva na veliko in ura je tekla. Prav nič nama ni bilo mar za igralne avtomate, ker sva uživala v pogovoru. Videla sva, da Casino Slovenija sploh ni slab prostor za druženje in pogovor. Glasba je ravno prav naglas, da ustvari lep ambient in ravno dovolj po tiho, da sva se lahko ves čas lepo pogovarjala. 

Toliko sva si imela za povedati, da se enostavno nisva ustavila. Na koncu sva spila pet pijač, čas pa je tekel. Jaz na koncu nisem nič igral, prijatelj, ki pa je prišel prej, pa je igral že prej. Dogovorila sva se, da se še kdaj vidiva in oba sva vedela, da bova še prišla v Casino Slovenija, ker je obema bilo lepo. Seveda nisva bila zastonj najboljša prijatelja, vedno sva se lepo razumela, po končanem študiju pa je vsak šel živet na svoj konec Slovenije in tako sva izgubila stike. Sedaj naju je Casino Slovenija spet združil in upam, da bova spet dobra prijatelja.

Prijavila bi se na tečaj za voditelja čolna, pa ne vem katerega izbrati

Sama sem človek, da ko je zima čakam da mine, nimam nobenega veselja do zimskih radosti in aktivnosti, poleti pa je moje obdobje, takrat jaz zaživim in uživam bolj kot kadarkoli. Letos sem si zadala nove izzive, rekla sem si, da si želim narediti tečaj za voditelja čolna, da bi ga enostavno opravila. Kaj bom potem, ko bom tečaj za voditelja čolna opravila pa še ne vem. 

Ta želja je prišla čisto spontano, ko sem ležala na plaži, brala knjigo in opazovala ljudi, ki so uživali v svojih čolnih. Čutila sem to sproščenost, igrivost, zasebnost in vse to mi je bilo še kako všeč. Do sedaj se nisem veliko vozila z čolnom, ker nikoli nisem imela možnosti. Sedaj pa sem čutila, da želim iti na tečaj za voditelja čolna in prepričana sem, da ga bom opravila. 

Ker res nisem vedela, kje in kdaj to poteka, kdo to opravlja, sem šla gledat na telefon preko spleta, da bi našla, kam bi se lahko prijavila. Kar malo sem bila zmedena, ker je tega bilo kar nekaj in tako nisem vedela, kateri tečaj za voditelja čolna bi bil najboljši. Ker sem ležala na plaži, sem imela dovolj časa, da sem prebirala komentarje in iskala kam naj se prijavim. 

Na koncu sem se prijavila na tečaj za voditelja čolna, kateri naj bi se začel prvi. Kajti dobro se poznam in če je to sedaj moja želja, je najboljše, da grem tečaj za voditelja čolna delat čimprej, da me ne bi kasneje minilo, sploh če bo minilo poletje, ko jaz stagniram, takrat nimam več toliko veselja in želje po ustvarjanju in znanju. Našla sem en tečaj za voditelja čolna, ki se je pričel že naslednji teden, se prijavila in ga tudi opravila. Nase sem ponosna, kot že dolgo nisem bila. 

Gospodinjstvo, samooskrba in sončna elektrarna

Z ženo sva se odločila za prenovo stare istrske hiške, ki nam je bila všeč na prvi pogled, tako sva naredila popoln načrt za prenovo, vedela sva da potrebujeva toplotno črpalko in da se bo tako porabilo kar nekaj električne energije, zato je bila edina rešitev sončna elektrarna, ki bi nama zelo znižala stroške.

Niso pa tukaj samo nizki stroški, prav tako ti sončna elektrarna prinese neodvisnost, ima življenjsko dobo 30 let, je kar nekaj pozitivnih dejstev in če imaš denar in pogoje, potem je sončna elektrarna za pridobivanje električne energije idealna rešitev.

Preko neta sva pogledala ponudnike in se odločila, tako je podjetje, ki se s tem ukvarja napovedalo obisk, da preverijo, če je na tej hiški sončna elektrarna primerna, preverili so:

  • Orientacijo strehe,
  • letno porabo električne energije.

Po ogledu je odločitev padla, da je pri nama izvedljiva sončna elektrarna, ki nama bo bistveno znižala stroške. To staro istrsko hiško sva lahko res prenavljala, tako kot se je nama zdelo, da je prav, imela sva denar in lahko sva si to končno privoščila. Tako je nastala prelepa pravljična hiška, ki je bila energijsko neodvisna. Res sva ponosna na ta najin projekt, kajti oba čutiva, da je to posebna hiška, ki nama daje občutek doma. Je, pa res, da človek pri takšnih velikih projektih potrebuje denar in sončna elektrarna je bil velik projekt, vendar še kako vreden.

Danes je samooskrba še kako pomembna, svet se razvija naprej, ljudje bežijo iz velikih mest, betona, tako imeti hiško na kateri je sončna elektrarna, ki ti prinese neodvisnost luksuz. Midva to veva in zato sva šla v to investicijo. Sedaj uživava penzijo, celotni stroški so se nama znižali za več kot polovico, saj nama toliko prihrani prav sončna elektrarna, ki nama daje potrebno elektriko za celotno hišo. Stroške sva si znižala na minimum. 

Prikolice vam pridejo prav tudi za ribarjenje

Obožujem ribarjenje, sprva sem to počel kar tako brez kakršne koli dobre opreme, potem pa me je ribarjenje, vedno bolj potegnilo noter in videl sem, da če hočem vso to opremo prevažati, da so zato najboljše kar prikolice, ker je ribiška oprema posebej in ni v avtu, da bi avto dobil vonj, pa še več nas je lahko šlo na ribarjenje, če je bilo vse potrebno v prikolici. 

Tako sem šel gledat rabljene prikolice in si eno kupil. Tako imam sedaj res mir, da je avto vedno prazen in čist. Kajti včasih se mi res ne da takoj vse pospraviti, ko pridem domov in bi se rad prej malo spočil, pa se nisem mogel, ker sem moral prvo izprazniti in pospraviti avto, drugače je bil ogenj v strehi. Saj sem razumel, kajti če je bila ribiška oprema več časa v avtu je avto dobil vonj, to pa ni bilo fajn, še posebej ne, če je moja žena zjutraj z njim šla v službo. 

Tako sem prišel do prikolice in kreganj ni bilo več, lahko sem prišel iz ribarjenja in prikolico pustil ob strani, pa nihče ni nič rekel, pospravil pa je nisem tako dolgo, dokler se nisem spočil. Žena niti vedela ni ali sem iz prikolice dal stvari ali ne. Tudi žene ribarjenje ni prav nič zanimalo, ni imela rada tega hobija, ribe so se ji smilile in tako sem ta hobi imel sam z prijatelji.

Sedaj do prikolice težko pridem, ker si jo prijatelji tudi izposojujejo, tako da si jo moram prav rezervirati in moram prav vedeti v naprej kdaj jo bom potreboval, da jo potem imam doma. Sedaj so te prikolice res praktične in enostavne za vozit, le malo prakse potrebuješ, z njimi pa rešiš veliko, tako ohraniš prostor v avtu in tudi čistočo. Meni so prikolice super zadeva, pri nas pride za vse prav. 

 …